Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

PROJEKTI V IZVAJANJU:

#Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij« 

Partnerstvo: Kmetija Jernejevi, Slavinje; Inštitut za promocijo varstva okolja, Ana Vovk, Lušečka vas, Poljčane; Grm Novo Mesto – center biotehnike in turizma, Novo mesto; Zavod za celostni razvoj Anima Mundi, Križ, Sežana; Javni zavod za turizem in kulturo Miren Kras, Miren; Kmetija Rogelja, nosilka Magda Rogelja, Vojščica, Kostanjevica na Krasu; Kmetija Francetovi, Vera Lipičar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Nova vas, Miren; Ekološka kmetija Carstica, Urška Frančeškin, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Opatje selo, Miren; Ekološka kmetija pri Kamnarjevih, nosilec Andrej Stancich, Volčji Grad, Komen; Kmetija BRINJEVKA, socialne storitve, pridelava in predelava hrane d.o.o., so.p., Mali dol, Komen; Kmetija Mahne, nosilka Lilijana Mahne, Cerknica; Kmetija Markovi, nosilec Marko Cvetko, Martinjak, Cerknica; Kmetija Cokan, nosilec Ivo Cokan, Spodnje roje, Šempeter v Savinjski dolini; Kmetija Frank, nosilec Dušan Frank, Topolc, Ilirska Bistrica; Kmetija Volk, nosilec Mitja Volk, Suhorje, Vremski Britof

Odobrena sredstva: 239.965,46 EUR (59,9 % sofinanciranje)

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

PROJEKT je SOFINANCIRAN s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Ukrep: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020

Podukrep 16.2: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

Povzetek projekta:

Projekt obravnava tematiko revitalizacije kmetijskih in gozdnih zemljišč po požarih ter njihovo  protipožarno varnost  z vidika vitalnosti – krepitve prsti in vegetacije. To bo doseženo preko okrepitve ekosistemov, naravnih in grajenih in aktiviranja njihovih  storitev. Z aktiviranjem ekosistemskih storitev se bo izboljšalo ali vzpostavilo delovanje različnih ekosistemov, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, ter posledično doseglo boljšo vitalnost kmetijskega gospodarstva kot celote. Tematika požarov bo obravnavana celostno, z vključevanjem strokovnjakov, znanj in tehnologij z različnih področij.

Strokovno podlago za okrepitev ekosistemov bo podala geomantijska analiza, z opredelitvijo snovno-energijskega stanje kmetijskih gospodarstev. Geomantijska analiza bo podala informacije o naravnih pogojih kmetij z vidika zmožnosti lastne rehabilitacije, ki se razlikuje po kmetijah, saj je naravna regeneracija odraz geološke podlage, odtekanja in zadrževanja vode v kombinaciji s konfiguracijo terena. Velik vpliv imata ekspozicija in reliefne mikrooblike, ki razporejajo kot sončnega obsevanja in debelina ter tip prsti, ki preko rastiščnih pogojev vzpostavlja možnost obnove rastišč po požaru. Naravne danosti bomo okrepili z uporabo modro-zelene infrastrukture, ki vsebuje pristope zadrževanja vode v tleh, ponovno rabo vode na območjih, kjer padavine padejo, povečanjem humifikacije zemljišč z uporabo biomase in njeno krožno gospodarsko rabo, prilagajanjem konfiguracije terena s travnimi muldami za podzemno zadrževanje vode, uporaba tradicionalnih pristopov zadrževanja prsti z ograjevanjem s kamni ter krepitevijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst in izbor ustreznih kmetijskih poljščin, prilagojenih pomanjkanju vode zlasti v času vegetacijske dobe.

Z metodo povratne zanke bomo na osnovi geomantijske strokovne podlage definirali revitalizacijske in vzdrževalne ter protipožarne ukrepe, ki bodo temelji na energijskih in materialnih osnovah prostora (kmetij) in tako zasnovali celostne rešitve. Partnerske kmetije bodo predlagane ukrepe tudi pilotno preizkusile. Kateri ukrepi bodo to, je odvisno od rezultatov gomantijske analize ter želja in pričakovanj nosilcev kmetijskih gospodarstev. Ob zaključku projekta bo izvedena tudi analiza izvedljivosti prenosa rezultatov na raven kmetijskega gospodarstva, s predlogi za pripravljalce strokovnih podlag.

Za lažje razumevanje ozadja ekosistemskih storitev in ukrepov ter za lažjo izvedbo teh ukrepov v praksi, bo izvedeno usposabljanje za kmetijska gospodarstva. V zadnjem letu trajanja projekta bo izvedenih več aktivnosti prenosa znanja in razširjanja projektnih rezultatov. Pripravljen bo tudi priročnik, v tiskani in elektronski obliki, preko katerega bodo pridobljena znanja in rezultati dostopni tudi drugim kmetijskim gospodarstvom oziroma širši javnosti. Vzpostavljeno bo pilotno območje dobrih praks, ki bo služilo kot učni poligon za prikaz ukrepov celostne revitalizacije kmetijskega gospodarstva.

Glavni cilj projekta je razviti in pilotno preizkusiti inovativen model celostne revitalizacije kmetij po požaru in protipožarne varnosti kmetij. Specifični cilji, ki jih želimo s projektom doseči pa so:

  • Usposobiti lastnike in upravljalce kmetijskih in gozdnih zemljišč, da bodo razumeli kaj določeni ukrepi v praksi pomenijo in kako jih implementirati.
  • V praksi preizkusiti model celostne obravnave in revitalizacije kmetij kot orodja za odločanje o načrtovanju in izvajanju ukrepov za varstvo pred požari na ravni celotne kmetije.
  • Izdelati nabor konkretnih ekosistemskih aktivnosti in modro-zelenih infrastruktur za varstvo pred požari na kmetijskih gospodarstvih in za revitalizacijo kmetijskih in gozdnih površin, kar bo prispevalo k večji požarni varnosti kmetij.
  • Izdelati smernice za prostorsko urejanje kmetij z namenom revitalizacije kmetij po požarih in zmanjšanja tveganja pojavljanja pož
  • Izdelati priročnik o uporabljenih inovativnih metodah celostne obravnave in revitalizacije kmetij po požarih s smernicami za protipožarno varnost za kmetije na Krasu in na drugih področjih Slovenije.
  • Analizirati učinkovitost izvedenih ukrepov in pripraviti priporočila za nadaljnje ukrepanje na področju celovitega pristopa k varstvu pred požari.
  • Vzpostaviti pilotno območje dobrih praks z identifikacijo kmetij s protipožarno varnostjo.
  • Promovirati vsebino projekta in razširiti rezultate projekta in s tem zagotoviti njihovo trajnost.
  • Izdelati načrt trženja in vstopa na trg za eno od vključenih kmetij.

 

———–

#Prispevek kmetij k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe preko koncepta ekosistemskih storitev

Partnerstvo: Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj d.o.o., Bovec; Kmetija Volk, Suhorje; Sinergise, laboratorij za geografske informacijske sisteme d.o.o., Ljubljana; Javni zavod – Turizem Pivka, Pivka; Kmetija Jernejevi, Slavinje; Kmetija Janez Herlah, nosilec dop., Radegunda; Kmetija Frank, Topolc; Kmetija Brinjevka d.o.o. so.p., Mali dol; Biotehniški center Naklo, Strahinj; Zavod Jabolko, Metlika

Odobrena sredstva: 249.986,41 EUR

Trajanje projekta: 18.5.2022 – 18.5.2025

PROJEKT je SOFINANCIRAN s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Ukrep: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020

Podukrep 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP

Povzetek projekta

Projekt obravnava področje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe na izvedbeni ravni lastnikov oziroma upravljalcev kmetijskih zemljišč.

Na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe je veliko narejenega predvsem na strateški ravni – to dokazujejo številne mednarodne zaveze, akcijski načrti in zakonodajni paketi, kot je npr. Evropski zeleni dogovor. Na nižjih ravneh je načrtovanje izvajanja ukrepov veliko manj razvito, najšibkejša pa ravno izvedbena raven. 

S projektom bomo pilotno vzpostavili in preizkusili izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe na petih kmetijah ter na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Prakse, ki bodo razvite v okviru projekta bodo pripomogle k iskanju sistemskih rešitev na tem področju ter bodo primerne za širjenje na druga kmetijska gospodarstva. Ekosistemske storitve so se izkazale kot primeren konceptualen okvir za načrtovanje in izvedbo ukrepov in komunikacijo z drugimi deležniki. 

Glavni cilj projekta je izboljšati usposobljenost kmetijskih gospodarstev na področju prilagajanja podnebnim spremembam in s pomočjo digitalne aplikacije, ki bo razvita na podlagi koncepta ekosistemskih storitev spodbuditi načrtovanje in izvedbo ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v praksi na ravni kmetijskih gospodarstev.

Med aktivnostmi, ki se izvajajo v treh letih trajanja projekta so razvoj digitalne aplikacije, usposabljanja za kmetijska gospodarstva, preizkus koncepta ekosistemskih storitev kot orodja za odločanje o načrtovanju in izvajanju ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe na ravni kmetij, izvedba nabora konkretnih aktivnosti za blaženje in prilagajanje na petih kmetijah ter na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Opredelili bomo razvojne potenciale kmetij, ki bodo izhajali iz ukrepov za blaženje in prilagajanje ter naredili analizo učinkovitosti izvedenih ukrepov. Sodelujoče kmetije bodo tako postale »kmetije dobre prakse«, kar bo služilo kot generator sprememb na omenjenem področju.

Skozi projekt bodo tako lastniki kmetij in ostali deležniki, ki so na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ključni za prehod iz strateške na izvedbeno raven pridobili konkretna praktična znanja in spoznali dobre prakse na tem področju. Razvita digitalna aplikacija bo omogočala konkretizacijo ukrepov, definiranje in jasen digitalen prikaz najbolj pomembnih območij za ukrepanje.

———–

#Kmetija kot terapevtski prostor

Partnerstvo: Kmetija Jernejevi, Slavinje, DEOS, celostna oskrba starostnikov, d.o.o., Notranje Gorice, Kmetija Frank, Topolc, Kmetija Tomaževi, Malo Ubeljsko, Kmetija Volk, Suhorje, VDC Koper, enota Ilirska Bistrica

Odobrena sredstva: 74.999,84 EUR

Trajanje projekta: 20.4.2022 – 19.4.2024

PROJEKT je SOFINANCIRAN s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Ukrep: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020

Povzetek projekta:

Projekt predstavlja sodelovanje med štirimi kmetijami in dvema pravnima osebama – družbo DEOS ter VDC Koper in sicer na področju zdravstvenega varstva. Naslavlja izzive sodobne družbe in časa, povezane s hitrim tempom življenja, izpostavljenostjo stresu, obremenitvam, visokim pričakovanjem in vse težjim usklajevanjem dela in zasebnega življenja. Časa za sprostitev nam zmanjkuje, premalo se gibljemo in smo na svežem zraku, od narave smo se odtujili. Težav z duševnim zdravjem in stiskami na tem področju je vse več in kot napovedujejo strokovnjaki, bodo posledice epidemije COVID-19 vse to samo še poglobile. Vsemu navedenemu so še bolj izpostavljene ranljive skupine.

V okviru projekta bodo oblikovani 4 programi terapij, ki jih bodo kmetije izvajale v naravi ali ob prisotnosti živali, kar ima dokazano blagodejne vplive zdravje in počutje ljudi. Oblikovani programi bodo prispevali k izboljšanju duševnega zdravja in psihofizičnega počutja udeležencev. Oblikovani bodo na način, da jih bodo lahko izvajali člani kmetij, ki nimajo terapevtskega ali zdravstvenega predznanja. Vsaka kmetija bo pripravila najmanj en program, ki bo imel več izpeljank, za različne (tudi ranljive) ciljne skupine ter z različnim trajanjem. Po zaključku projekta bodo nastali programi vključeni v dodatno storitev kmetiji, s čimer bo dosežena trajnost projektnih rezultatov.

Glavni cilj projekta je oblikovati štiri programe terapij, ki jih bodo kmetije izvajale v naravi ali ob prisotnosti živali, kar ima dokazano blagodejne vplive na duševno zdravje in počutje ljudi. Vsaka partnerska kmetija bo pripravila krovni program, ki bo imel več izpeljank, za različne ciljne skupine ter z različnim trajanjem. Oblikovani programi bodo prispevali k izboljšanju duševnega zdravja udeležencev, vendar bodo oblikovani tako, da jih bodo lahko izvajale tudi kmetije oz. člani kmetij, ki nimajo terapevtskega ali zdravstvenega predznanja.

Specifični cilji, ki jih želimo s projektom doseči pa so:

· usposobiti člane kmetij za pripravo in izvedbo programov terapij in sicer preko delavnic na temo obravnavane tematike in primerov dobrih praks s tega področja,

· pripraviti analizo možnosti in pričakovanj kmetij, kar bo osnova za oblikovanje programov terapij,

· pilotno testirati oblikovane programe terapij,

· evalvirati projekt ter na podlagi informacij evalvacije pripraviti analizo izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso in sicer v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

· preko organizacije in izvedbe delavnice prenesti znanja in informacije na druge kmetije širom Slovenije,

· razširiti rezultate projekta z uporabo različnih komunikacijskih sredstev,

· preko objav v različnih medijih ozaveščati o pozitivnih učinkih preživljanja prostega časa v naravi na fizično, mentalno in čustveno zdravje ter dobro počutje,

· krepiti diverzifikacijo dejavnosti na kmetij in ustvariti pogoje za ustvarjanje dodane vrednost na kmetiji.

Pričakovani rezultati projekta:

• izboljšane kompetence članov kmetij za izvajanje programov,

• oblikovani in pilotno izvedeni štirje krovni programi na partnerskih kmetijah, za različne ciljne skupine in z različnim trajanjem,

• pridobitev dovoljenja za opravljanje dodatne dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

• vključitev oblikovanih programov v ponudbo kmetij,

• izdelan skupen letak kmetij s ponudbo programov,

• evalvacija projekta in analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

• na druge kmetije bo preneseno v okviru projekta pridobljeno znanje in izkušnje,

• razširjeni rezultati projekta na različne ciljne javnosti.

 

 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ** * * * *

ZAKLJUČENI PROJEKTI: 

————

# PILOTIRAMO SPRAVILO LESA Z IZBOLJŠANO MOBILNO GOZDARSKO ŽIČNICO IN INOVIRAMO NOV NAČIN IZDELAVE LESENIH OBJEKTOV IZ MANJ VREDNEGA LESA

Partnerji:

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna

Izidor Černigoj, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Veliko Ubeljsko 20, 6225 Hruševje

Kmetija Podobnik, turizem in gozdarstvo, Marijan Podobnik s.p.; Pot v Češnjice 24, 5280 Idrija

Bojan Majdič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji;Topolc 9, 6250 Ilirska Bistrica

Kmetija Volk, Suhorje 5, 6217 Vremski Britof

Melita Stegel – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji; Grobišče 11,6258 Prestranek

Izobraževanje, Tamara Urbančič  s. p., Topolc  46,6250 Ilirska Bistrica

Gozdarski inštitut Slovenije; Večna pot 2, 1000 Ljubljana

MEDINVAR, Bogdan Plesničar s.p.;Col 92,  5273 Col

TRAJANJE:   9. 7. 2020 – 9. 7. 2023

VREDNOST  projekta:  83.393,03 €  od tega sofinanciranje v višini  74.661,62 €

POVZETEK:

Zaradi spremenjenih podnebnih razmer, zaradi omejitev gospodarjenja z gozdovi na zaščitenih območij, zaprtosti terena z vlakami, oteženega načina spravila lesa zaradi lastništva ter nepoznavanja žičnega spravila, smo se odločili, da bomo pilotno preizkusili obliko spravila lesa z mobilno gozdarsko žičnico in iz lesa nižje kvalitete naredili inovativen produkt. V Primorsko – notranjski regiji se ni uporabljalo tovrstnega načina spravila lesa in tovrstnega inovativnega produkta, zato tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, gozdarska podjetja, gozdarska svetovalna služba (ZGS) in lastniki gozdov nimajo izkušenj pri tovrstni obliki spravila lesa in načina izdelave produkta lesenih konstrukcij. Preizkus spravila lesa z mobilno gozdarsko žičnico sodi pod UVEDBO NOVE PRAKSE IN PREIZKUS NOVE TEHNOLOGIJE, ki se jo bo praktično implementiralo na kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdove na težko dostopnih terenih. Z uvajanjem takega spravila lesa se bo na tem področju tudi povečala intenziteta gospodarjenja z gozdovi in ustvarila možnost novih delovnih mest. Tudi pri tem načinu spravila lesa morajo lastniki zaradi različnih vzrokov v svojem gozdu posekati manjše debeline smreke ali bora, tako imenovane drogovnjake, ki na trgu dosegajo zelo nizke vrednosti. Projekt ponuja ekonomsko zanimivo rešitev za tak les: NOV PROIZVOD – MALI LESENI OBJEKT v nekaj različicah (strojno lopo, nadstrešek za druženja, za oddih, otroška igrala…). V ta namen bosta učitelja SGLŠ  na Danskem naučeno znanje prenesla na sodelujoče v projektu, da bodo lahko sami znali izbrati primerno drevje – drogovnjake in tudi izdelati različne male lesene objekte, ki sodijo v kategorijo pomožnih objektov, za katere se ne potrebuje pridobiti gradbeno dovoljenje.

S tem se bo:

  • povečala usposobljenost v gozdarstvu vseh sodelujočih (kmetij, strokovnjakov, svetovalcev, izobraževalcev, dijakov, zainteresirane javnosti…),
  • praktično preizkusila uporaba nove tehnologije z namenom spodbujanja vlaganj v gozdarstvo,
  • ohranjala biotska raznovrstnost v gozdovih, saj uporaba mobilne gozdarske žičnice veliko manj poškoduje gozdno rastje (in s tem ohranja biodiverziteto) kot klasično spravilo lesa (vlake, erozija…).
  • pričakuje se povečanje tržne usmerjenosti kmetij (večji obseg spravila lesa ter izdelava malih lesenih objektov),
  • z okolju prijazno izdelavo malih lesenih objektov bo spodbujena večja uporaba lesa na dvorišču, ki bo zaradi dodane vrednosti preproste izdelave vsekakor dosegal višjo vrednost in
  • razširjanje rezultatov bo pripomoglo k uveljavitvi te nove prakse in novega proizvoda v širšem prostoru Slovenije.

GLAVNI CILJ je preizkusiti posodobljeno oziroma prilagojeno tehnologijo (mobilna gozdarska žičnica) in na nov način izdelati nove proizvode (male lesene objekte) ter jih v praksi na vključenih kmetijah tudi pilotno realizirati – neposreden prenos znanja v prakso.

PRIČAKOVANI KLJUČNI REZULTATI:

  • Usposobljene osebe (10) za delo z mobilno gozdarsko žičnico.
  • Izdelana analiza terena (2x), kjer je najboljši možni način spravila lesa z mobilno gozdarsko žičnico.
  • Vzpostavitev mobilne gozdarske žičnice (2x).
  • Usposobljene osebe (10) za izdelavo malih lesenih objektov.
  • Izdelani 4 mali leseni objekti.
  • Prenos znanja v prakso.
  • Proizvajalec mobilne gozdarske žičnice bo dobil poročilo o preizkusu delovanja in morebitne predloge za izboljšavo.
  • Kmetije se bodo horizontalno povezale.
  • Predstavitev rezultatov projekta splošni javnosti z uporabo različnih komunikacijskih sredstev.

———-

# VISOKODEBELNI PAŠNI SADOVNJAKI KOT NOVA KMETIJSKA PRAKSA

Pridobljena sredstva: 50.275,35 € od tega sofinanciranje v višini 44.996,45 €

Trajanje: 1.12.2020 – 1.12.2022

Vodilni partner: Izobraževanje, Tamara Urbančič s. p., Topolc 46, 6250 Ilirska Bistrica

Ostali partnerji: Kmetija Volk, Suhorje 5, 6217 Vremski Britof, Kmetija Jernejevi, Slavinje 13a, 6225 Slavinje, Kmetija Slavec, Knežak 111, 6253 Knežak, Kmetija Pečar, Prešnica 71, 6240 Kozina, Zavod Jabolko, zavod za širjenje sadjarske kulture in ekološkega kmetovanja, Jerebova ulica 8, 8330 Metlika

PROJEKT je SOFINANCIRAN s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

POVZETEK:

Projekt je obravnaval področje visokodebelnih pašnih sadovnjakov na (manjših) kmetijah. V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije. Z razvojem intenzivnega sadjarstva so visokodebelni sadovnjaki postali ekonomsko manj zanimivi, posledično se je zmanjšala tudi skrb za njihovo ohranjanje in obnavljanje.

Projektne aktivnosti so tako usmerjene v oživljanje visokodebelnih sadovnjakov, krepitev njihovih različnih funkcij, s poudarkom na pašni funkciji, z vidika naravovarstvenih in okoljskih vsebin.

Skladno z navedenim so bili za 4 vključene kmetije pripravljeni in pilotno izvedeni Načrt vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov na podlagi katerega se je tudi pilotno zasadilo oziroma obnovilo sadno drevje predvsem na pašnikih. S tem se je tudi ohranjalo specifične strukture kulturne krajine.

Tematika projekta je bila skladna z vidika naravovarstvenih in okoljskih vsebin in sicer:

· naravovarstvene vsebine so vključevale vsebine za ohranjanje biotske raznovrstnosti,

· okoljske vsebine so vključevale aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje.

Dodatno je projekt prispeval tudi k ponovni vzpostavitvi kmetijske rabe na opuščenih kmetijskih zemljiščih, saj so bile aktivnosti (predvsem v okviru ene kmetije) namenjene oživljanju sadovnjakov, ki so bili opuščeni in se niso ustrezno vzdrževali in obnavljali.

GLAVNI CILJ projekta je bil pripraviti Načrt vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov za 4 kmetije ter jih na teh 4 kmetijah tudi pilotno izvesti.

KLJUČNI REZULTATI:

Izdelani Načrti vzpostavitve visokodebelnih pašnih sadovnjakov za 4 kmetije:

Načrt vzpostavitve Kmetija Volk

Načrt vzpostavitve Kmetija Jernejevi

Načrt vzpostavitve Kmetija Pečar

Načrt vzpostavitve Kmetija Slavec

Izvedena so bila tudi usposabljanja in demonstracije ter izdelan Priročnik za vzpostavitev in vzdrževanje visokodebelnih pašnih sadovnjakov.

Kratek predstavitveni vedeo je dostopen na tej povezavi.

—–

# RAZVOJ NOVIH PRAKS ZA UPRAVLJANJE GOZDNIH POSESTI IN KREPITEV VSEH NJIHOVIH FUNKCIJ 

PARTNERJI:

Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj, d. o. o.,  Trg golobarskih žrtev 50, 5230 Bovec, Kmetija Volk, Suhorje 5, 6217 Vremski Britof

Višja strokovna šola Postojna, Cesta v Staro vas 2, 6230 Postojna

Kmetija Jernejevi, Slavinje 13A, 6225 Hruševje

Kmetija Žustovi, Ostrožno Brdo 45, 6225 Prem

Marko Mahne – dopolnilna dejavnost na kmetiji, Tatre 32, 6243 Obrov

Kmetija Morelj d.o.o., Buje 2c, 6217 Vremski Britof

InnoRenew CoE, Izola

Izobraževanje, Tamara Urbančič  s. p., Topolc  46,6250 Ilirska Bistrica

Društvo lastnikov gozdov Vrhe-Vremščica

TRAJANJE:   9. 7. 2020 – 9. 7. 2022

VREDNOST  projekta:  83.795,67 € od tega sofinanciranje v višini  74.997,13 €

PROJEKT je bil SOFINANCIRAN  s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, ukrep Sodelovanje, podukrep 16.2:  Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva

Povzetek:

Projekt je obravnavl področje upravljanja z gozdom na manjših kmetijskih gospodarstvih.

Kljub strokovnim podlagam je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi premalo usmerjeno. Predvsem to velja za male lastnike gozdov, kjer se praviloma  gozdnogojitveni ukrepi iz GGN izvajajo le v manjši meri in brez upoštevanja koncepta mnogo namenskosti gospodarjenja z gozdom oziroma upoštevanja vseh funkcij gozda. Razlogov za takšno stanje je več in gotovo je glavni razlog to, da manjšim lastnikom gozd ne predstavlja glavnega vira zaslužka, pač pa kmetijska dejavnost  in zaposlitev izven kmetije. Drugi pomemben razlog  je tudi to, da nimajo ustreznega znanja in informacij.

Aktivnosti projekta so bile usmerjene v razvoj praks za izboljšanje gospodarjenja z majhnimi gozdnimi posestvi, ki so združene v dokumentu Posestni načrt Kmetija Volk. Načrt je bil oblikovani na ravni posamezne kmetije in na način, da so cilji in ukrepi GGN iz strateške ravni  preneseni na izvedbeno raven, v prakso lastnikov malih gozdnih posesti. Pri tem je bila velika pozornost namenjena tudi načrtovanju ukrepov za krepitev  vseh funkcij gozdov. Aktivnosti  so bile usmerjene tudi v izobraževanje in informiranje lastnikov gozdov ter k spodbujanju povezovanja, vključevanja v lesno-predelovalne verige in iskanja novih, inovativnih rešitev in možnosti rabe lesa. Ob zaključku projekta je bila pripravljena Analiza izvedljivosti prenosa Načrtov gozdnih posesti v prakso drugih kmetij. Partnerstvo  pa je poskrbelo tudi za prenos znanja in razširjanje informacij o projektu.

Glavni cilj projekta je bil pripraviti načrt za štiri gozdne posesti vključenih kmetij ter pripravljene načrte pilotno izvesti na štirih kmetijah.

Pričakovani ključni rezultati:

  • Izdelan posnetek obstoječega stanja štirih gozdnih posesti.
  • Izdelan priročnik za lastnike gozdov Priročnik Gozd in gospodarjenje z njim.
  • Izvedeno srečanje za lastnike gozdnih posesti, namenjeno usposabljanju lastnikov gozdnih posesti za uporabo podatkov iz GGN in spletnih aplikacij.
  • Izvedena pilotna izvedba in izdelani načrti gozdnih posesti za vse štiri kmetije, primer Posestni načrt Kmetija Volk.
  • Izdelan audio-video posnetek s predstavitvijo pridobljenih znanj oziroma izvedenih ukrepov in objava na You Tubu.
  • Izdelana Analiza izvedljivosti prenosa Načrta v prakso (na druge kmetije).
  • Izdelan predlog za pripravljalce strokovnih podlag in programov (smiselno je vključen v Analizo izvedljivosti) ter posredovan ključnim  institucijam na področju gozdarstva (MKGP, ZGS, KGZS).
  • Predstavitev rezultatov projekta splošni javnosti z uporabo različnih komunikacijskih sredstev.

——————–

# Z naravo do novih eko storitev in produktov – EKOTRIP

PARTNERJI:

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna

Metka Hribar, Kuteževo 14a, 6250 Ilirska Bistrica

Odkup, prodaja in prevoz živine Volk Tomaž s.p., Suhorje 5, 6217 Vremski Britof

Izobraževanje, Tamara Urbančič  s. p., Topolc  46,6250 Ilirska Bistrica

TRAJANJE:   1. 2. 2021–31. 1. 2022

VREDNOST  projekta:  66.477,84€  od tega sofinanciranje v višini 49.939,42€

PROJEKT je SOFINANCIRAN  s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Naziv ukrepa: ukrep M19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
Naziv podukrepa: podukrep M19.2 – Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

OPIS OPERACIJE:

Nabiranje zelišč v naravi in njihova predelava imata na območju Slovenije dolgo tradicijo. Obe dejavnosti sta se v preteklosti razvijali in ohranjali predvsem v samostanih, v povezavi z zdravljenjem z zelišči. Kasneje se je razvilo tudi nabiranje in sušenje zelišč. Kot je zapisano v Smernicah razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021 predstavljajo zelišča tudi prednost pri razvoju hortikulturne terapije in turizma. Velik potencial ima ekološka pridelava zelišč na manjših površinah, med ostalim tudi v povezavi s turizmom, saj to predstavlja nišne proizvode, lokalni trg, kar cenijo potrošniki, ki so vedno bolj zahtevni in tudi okoljsko ozaveščeni.

Namen projekta je nadgradnja obstoječih dejavnosti partnerjev in razviti nove eko storitve in produkte ter skupni turistični program, ki bo vse to povezoval. V okviru projekta bo nastalo novo  partnerstvo lokalnih ponudnikov, ki bo z razvojem novih produktov in storitev na osnovi zeliščarske dediščine tudi primer dobre prakse za nove poslovne priložnosti razvoja eko podjetništva na podeželju.

Aktivnosti operacije:

  • Ureditev prostora za druženje in izobraževanje (zeliščni vrt, prostor za izvajanje zeliščno zvočne kopeli in delavnic v naravnem okolju)
  • Nabava opreme za nadgradnjo oz. razvoj novih dejavnosti partnerjev
  • Izdelani novi pripomočki za promocijo uporabe zelišč (izparilniki, blazine, prevleke)
  • Izobraževalne aktivnosti (študijski krožek, delavnice, e-brošura)
  • Promocija projekta (preko medijev in dogodkov)

Cilji operacije:

  • Ustvariti nove pristope k razvoju osnovnih storitev na področju naravne in kulturne dediščine ter na osnovi te dediščine in naravnih danosti razviti nove eko storitve in produkte
  • Spodbuditi podjetniško aktivnost na podeželju
  • Spodbuditi razvojno naravnanost partnerjev
  • Spodbuditi povezovanje med razvojnimi partnerji
  • Izboljšati ali ohraniti okolje v dobrem stanju

Rezultati operacije:

———————

# RAZVOJ MODELA ZA IZVAJANJE DNEVNIH OBLIK BIVANJA NA KMETIJI 

Partnerji: Kmetija Volk, Kmetija Jernejevi, Kmetija Fatur, Dom upokojencev Izola

Trajanje: 7.11.2019 – 7.11.2021

Vrednost: 44.994,44 EUR

Namen projekta je bil vzpostaviti pogoje za pričetek izvajanja storitev dnevnih oblik bivanja starejših na kmetiji. Zato smo si kot glavni cilj postavili razviti model za izvajanje dnevnih oblik bivanja na kmetiji in ga tudi v praksi preizkusili. V ta namen smo analizirali potrebe kmetij  (Analiza potreb in pričakovanj starejših glede dnevnega bivanja na kmetijah), nato izvedli Analiza možnosti in pričakovanj kmetij in na podlagi ugotovitev pripravili nabor aktivnosti za izvajanje dnevnih aktivnosti na kmetiji.

V nadaljevanju smo opredeljene aktivnosti pilotno preizkusili na vseh treh kmetijah, ki so vključene v projekt, jih sproti evalvirali in korektivne ukrepe izvedli pri naslednji pilotni izvedbi (Preizkus modela v praksi).

Končna Analiza izvedljivosti razvitega modela za izvajanje dnevnih oblik bivanja na kmetiji brez nastanitve za osebe starejše od 65 let, ki so samostojne pri opravljanju dnevnih opravil, vsebuje predlagane in preizkušene modele, ter izkušnje in priporočila.

————————-

# NA KMETIJI DO DELOVNIH NAVAD IN ZNANJA 

Prijava na 2. javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podukrep 16.9 Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z izobraževanjem o okolju in hrani.

Pridobljena sredstva: 44.978,37€

Trajanje: 16.10.2019 do 30.11.2021

Vodilni partner: OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad,

Partnerji: kmetija Miše, Sabonje 9; kmetija Slavec, Knežak 111; kmetija Volk, Suhorje 5

Organ upravljanja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Namen projekta je bil, da se za kmetije razvijejo programi izkustvenega učenja mladostnikov z namenom pridobivanja delovnih navad ter vzpostavitve zdravega odnosa do okolja in hrane.

Glavni cilj je bila izdelava didaktične mape za kmetije s programi izvajanja izobraževanj mladih na kmetiji s poudarkom na izkustvenem učenju, pridobivanju delovnih navad in s tem vzpostavitvi odnosa do spoštovanja okolja in zdrave hrane. Ker je ta vsebina tesno povezana z tradicionalnim kmetijstvom, je v programe vključeno tudi medgeneracijsko sodelovanje v smislu prenosa nekaterih ključnih znanj.

Programi v didaktični mapi so oblikovani tako, da jih bo lahko šola uporabila tudi kot dneve dejavnosti. Kmetje pa jih bodo lahko izkoristili tudi za namene sprejemanja ne le šolskih in vrtčevskih otrok, ampak katerih koli otrok, bodisi popotnikov ali pa družin na aktivnih počitnicah. Didaktična mapa je v e obliki na voljo vsem kmetijam v Sloveniji, razdeljena pa je bila tudi bližnjim šolam ter imela stalno mesto v knjižnici v Ilirski Bistrici.

V okviru projekta se je izvedlo 10 različnih dnevov dejavnosti na kmetijah kjer so se učenci preizkusili v kmečkih opravilih in spoznavali pot hrane od njive do mize. Pri tem so krmili kokoši, kosili in grabili travo, čistili ležišča, pobirali pridelke in prešali jabolka.

Kmetije so kljub COVIDu uspele izvesti vse predvidene aktivnosti z učenci šole. Šola je izvedla tudi  usposabljanje za člane kmetij na temo pedagogike, didaktike in varnosti na kmetiji. Dve kmetiji sta odprli dopolnilno dejavnost na temo izobraževanja na kmetiji preko katere bosta lahko še vnaprej sprejemali učence in ostale obiskovalce.

Pri izvajanju pilotnih aktivnosti z učenci na kmetijah in na podlagi analize izvedljivosti se je ugotovilo, da je za kvalitetno izvedbo dnevov dejavnosti potrebno oblikovati majhne skupine do 12 ali  do največ en razred učencev, glede na dejavnost.

 

—————

# TERENSKO JAHANJE SLOVENIJA

Osnovni podatki o projektu
  • Naziv projekta: TERENSKO JAHANJE SLOVENIJA
  • Akronim: TERENSKO JAHANJE
  • Tematsko področje: Razvoj osnovnih storitev

Partnerji projekta

  • VP: Konjeniški zavod Konji na Bregu
  • P2: Srečna kmetija, Uroš Lipanje
  • P3: Športne dejavnosti, Annelise Pedersen Pavšič s.p
  • P4: Odkup, prodaja in prevoz živine Volk Tomaž s.p.

Aktivnosti projekta:

  • razvoj in vzpostavitev 4-dnevne konjeniške krožne poti na relaciji Šembije-Trnje-Landol-Suhorje-Šembije s spremljevalnimi programi,
  • pilotna izvedba krožne poti,
  • nakup opreme in ureditev počivališč za konje,
  • priprava promocijskih materialov in promocija novega produkta,
  • koordinacija in vodenje projekta,
  • promocija projekta.

Cilji projekta:

Dolgoročni cilj operacije je oblikovanje in promocija novega turističnega programa, namenjenega konjeniškemu turizmu, s katerim bo operacija prispevala k izboljšanju pogojev za zagotavljanje visoke kakovosti življenja na območju vseh treh občin.

Kratkoročni oziroma operativni cilj operacije so:
  • oblikovanje in vzpostavitev krožne poti, kjer bo potekala 4-dnevna tura s konjem ali opcijske 1-dnevne ture,
  • oblikovanje spremljevalnih aktivnosti znotraj krožne ture (različne delavnice),
  • nakup opreme in ureditev počivališč za konje, potrebnih za izvedbo ture,
  • nadgradnja spletne strani vodilnega partnerja,
  • izvedba aktivnosti za promocijo oblikovanega produkta,
  • pilotna izvedba krožne poti z namenom testiranja novo oblikovanega produkta.

Pričakovani rezultati projekta:

  • oblikovana in pilotno izvedena dva nova produkta konjeniškega turizma:
    • 4-dnevna krožna konjeniška pot: Šembije-Trnje-Landol-Suhorje-Šembije; z opcijskimi enodnevnimi potmi med kraji na krožni poti,
    • s spremljevalnimi programi, kot so orientacijske delavnice na poti, spretnostno jahanje,
  • izvedena delavnice za ranljive skupine – otroke, z namenom spoznavanja dela s konji, večje socialne vključenosti, okoljske ozaveščenosti, aktivnega preživljanja prostega časa,
  • izdelan promocijski material: promocijski video krožne poti, ki bo posnet na pilotni izvedbi poti; namen videa je nadaljnje izvajanje promocije produkta, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini, preko spletne strani in FB; letaki, nalepke za vozilo, promocijska oblačila,
  • nadgrajena spletna stran vodilnega partnerja,
  • objavljena dva prispevka o operaciji v lokalnih medijih.

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/en/

Spletna stran je nastala v okviru projekta Jahalne počitnice, katerega cilj je oblikovati in v praksi preizkusiti nov turistični produkt »počitnice z lastnim konjem«, urediti kmetijo Volk za potrebe izvajanja produkta ter vzpostaviti spletno stran in FB profil ter s promocijo poskrbeti za prepoznavnost produkta. Kot rezultat projekta so bile, poleg vsebinskega razvoja produkta, na kmetiji urejene lokacije za relaksacijo in druženje turistov, postavljena spletna stran, izdelana celostna grafična podoba produkta, promocijski materiali, FB stran in izvedeno Facebook oglaševanje.